Ob koncu šolskega leta smo se zgodaj zjutraj odpeljali na Vršič in od tam krenili proti našemu najvišjemu cilju do takrat, Slemenovi špici.
Izhodišče: parkirišče na vrhu Vršiča
Čas hoje: 5 h s postanki vred (5 in 7 letnica)
Dolžina poti: 5,5 km in 400 m višinske razlike
Najboljši čas za obisk: kadarkoli od pozne pomladi do jeseni (gora je visoka in hitro zasnežena)
Otroci in psi: po poti smo srečali veliko otrok v nosilkah in tudi nekaj psov
Pot nam že od izhodišča dalje hitro pospeši srčni utrip, saj je do razcepa za Malo mojstrovko in Slemenovo špico, do Vrat, precej strma. Ko prispemo do Vrat, se nam odprejo dih jemajoči pogledi na ene izmed naših najvišjih dvatisočakov, pot pa se zravna in se nato nekaj časa izmenično spušča in dviga, kar je za motivacijo otroki pravi balzam. Od Vrat se torej usmerimo desno proti našemu cilju in se po ožji stezi bližamo cilju. Na nekaterih delih je pot prepadna, a so odseki tako kratki, da čez njih z lahkoto vodite tudi mlajše otroke.
Kakšnih 10 minut pod vrhom se pot zopet postavi bolj pokonci in kmalu zagledamo jezerca pod Slemenovo špico, slavne macesne (ki ob začetku poletja sicer niso bili zlati), ovce in vrh Slemenove špice.
Z izredno razglednega vrha lahko opazujemo mogočne vršace Julijskih alp, skakalnice v Planici in dolino Tamar (na vrh je možno priti tudi iz Tamarja, a je potem pot dolga že markirane 3h in nam nameni dodatnih 400 m višincev).
Naše knjižice smo požigosali in se v prijetno hladnem gorskem zraku vračali po enaki poti in si v miru ogledali bujno prebujeno rastlinstvo ob poti (encijane, nageljne, navadne pogačice in mnoge druge).
Dodaj odgovor