Pot v Tamar je v zasneženih zimskih mesecih ob vikendih pravo romanje, zato vam priporočam, da se, če le lahko, se tja odpravite med tednom.
Izhodišče: Nordijski center Planica (parkirnina za cel dan stane 3,5 € – poravnajte jo takoj ob prihodu, ker takrat še ne bo gneče)
Čas obiska: januar (seveda ima pot v Tamar poseben čar v vseh letnih časih)
Čas hoje: 4 h s postanki in malico v Tamarju
Dolžina poti: 7,5 km in slabih 200 m višincev
Obvezna oprema: sani
Pot je primerna za pse in otroke v nosilkah.
Za na pot se dobro oblečemo, saj je dolina ozka in je časovno okno, ko imamo možnost hodit po soncu, dokaj majhno. Pot se iz Planice bolj ali manj rahlo dviguje. Pozorni moramo biti, da hodimo po desni strani poti, saj je leva rezervirana za sankače, ki se vračajo v Planico (nekateri so zares divji in moraš biti pozoren na to, kje tekajo tvoji otroci). Vzdušje je prijetno, vsi se smejijo, vsake toliko zaslišiš biiiip ali pa paziiii!
En prijazen prijateljski opomnik: če se ti zdi, da bi te ti veseli sankači znali jezit, raje ostani doma [en gospod je zanalašč hodil po delu poti, po kateri so šibali sankači in potem vztrajno bentil].
Na koncu poti je velika gozdna jasa s planinskim domom, ki je odprt vse dni v letu, kjer se lahko okrepčate. Pogreli se boste med vikendom bolj ali manj le s čajem, saj je koča zelo zasedena in večina pohodnikov sedi zunaj, vsak na svojih saneh.
Pot za nazaj je za pogumne adrenalinske ljubitelje zelo kratka, za ostale pač enako dolga, le brez posebnih vzponov. Zelo veliko ljudi s seboj v Tamar privleče sani in se za nazaj približno polovico poti odsankajo.
Zakaj se odpraviti iz Planice v Tamar? Ker je vzdušje res luštno, razgledi na Julijce fantastični, hrana v domu okusna, sankanje pozimi pa zabavno.
Dodaj odgovor