Za krompirjeve počitnice smo se odpravili v Slovaško prestolnico, Bratislavo.
Pred odhodom od doma sva nama kupila e-Bratislava card, ki nam je omogočila zastonj avtobuse in tramvaje ter nekaj brezplačnih obiskov muzejev in nekaj popustov.
Bratislava card je možno kupiti le za starejše od 16 let. Otroci imajo tako prevoz zastonj, smo pa v muzejih doplačevali njuni vstopnici (brezplačen vstop je večinoma do 6. leta starosti) in na koncu z Bratislava card nismo prihranili prav dosti denarja. (če sploh kaj).
Cena Bratislava card: 36 € za 72 ur/osebo
1. dan
Na urniku smo imeli precej vožnje. Trpel je sicer bolj ali manj šofer, mož. Sama sem po poti prebrala knjigo Hišna pomočnica (priporočam!), punci pa sta se zabavali po svoje. Ko smo prispeli, smo se odločili, da se odpravimo v ZOO pretegnit noge.
Živalski vrt v Bratislavi je precej razpotegnjen. Prehodili smo okrog 5 km in se v njem zadržali 4 ure. Prvič smo videli (spečega) lenivca in nosoroga.
Cena ZOO Bratislava: 27 € za 2 odrasla + 2 otroka
Ker se je že temnilo, smo se odpravili do našega apartmaja, ki je imel super lokacijo. Čez cesto smo imeli Lidl, prav tako tramvaj in bus. Do centra mesta smo z javnim prevozom potrebovali pol ure.
Tramvaji in avtobusi so ves čas nabito polni in večino prevoza po Bratislavi smo preživeli na nogah. Tistim, ki jim je rado slabo, svetujem prevoz z avtobusom, saj ima manj postaj in tako manj pospešuje in ustavlja. Govorim iz lastnih izkušenj.
Prvi večer smo preživeli ob Netflixu in se zgodaj odpravili spat.
2. dan
V apartmaju smo pojedli zajtrk in se z avtobusom odpravili v center mesta. Kmalu smo ugotovili, da so ob torkih vsi mestni muzeji zaprti – naša napaka, da tega nismo preverili. Sprehodili smo se do glavnega trga in si ogledali znamenite kipe ter spili kavico in sok.
K sreči je bil odprt otroški muzej Bibiana, ki je bil za punci pravo doživetje. Iskreno priporočam obisk.
Ker sva imela Bratislava card, je bil vstop za celo družino brezplačen.
Najprej smo si ogledali razstavo lesenih lutk in izdelali svoje papirnate. Nato smo odšli v kinodvorano, kjer so vrteli zares luštne animirane filme s celega sveta (Papirola, Lizzie and the sea…).
Za konec smo si pustili najboljši del, sobo pobega za otroke, V 80 dneh okoli sveta. Po sobah smo se zadržali dobro uro in prepotovali svet, prej kot v 80 dneh.
Po ogledu muzeja smo se odpravili na pristno slovaško kosilo v Slovak pub. Poskusili smo njihovo narodno jed – bryndzové halušky (mali njoki v omaki oz dimljenega sira in ocvrto slanino po vrhu) ter bryndzové pirohy (ravioli polnjeni z dimljenim sirom, v omaki iz kisle smetane, po vrhu pa ocvrta slanina), kapustové strapačky (zelje s krompirjem na sladko, po vrhu pa, klasično, ocvrta slanina) in hovädzí guláš (golaž s kruhovimi cmoki). Poskusili smo tudi slovaško cocacolo; Kofola. Golaž je bil okusen, ostala hrana pa kar precej mastna za naš okus. Njihovo cocacolo se splača poskusiti, saj je okus res poseben.
Po kosilu smo se odpravili pokurit kalorije z vzponom na bratislavski grad. V račun nismo všteli, da bo v bok ostalim muzejem seveda zaprt tudi grad. Vseeno smo si ob popoldanskih sončnih žarkih ogledali čudovito urejeno okolico, grajske vrtove in si iz ptičje perspektive ogledali Bratislavo.
Na poti nazaj v center mesta smo se ustavili v katedrali sv. Martina, ki izhaja iz 13. stoletja. Katedrala je razsežnih velikosti (slabih 70 m x dobrih 20 m) in ima štiri kapele.
Dan smo zaključili z odličnimi sladicami v Urban house. Če se boste kdaj oglasili, nujno poskusite zažgan pistacijin cheescake.
Do apartmaja smo se odpeljali s tramvajem.
3. dan
Tokrat smo sklenili, da si zajtrk privoščimo kar v mestu. Usedli smo se na tramvaj (ne, saj ne, stali smo) in se odpeljali do centra. Glede na ocene na TripAdvisorju je bil precej visoko Urban bistro (ne, to ni isti caffe kot včeraj zvečer!), za katerega sva se naposled odločila. Hrana in kava so bili odlični. Punci sta razvajali brbončice ob palačinkah, midva pa ob okusnem slanem zajtrku.
Ko smo se dobro okrepčali, smo odšli v Michael’s gate na razgled. Michael’s gate so edina srednjeveška ohranjena mestna vrata v Bratislavi. Zgrajena okrog 1300 in baročno rekonstruirana v 18. stoletju.
Cena za Michael’s gate: midva zastonj zaradi Bratislava card, punci vsaka 4 €
Sledil je obisk bratislavskih hasičev (in vseh xy knjigarn do tam), kjer so nam podarili njihov našitek in prijazno razkazali njihova vozila ter povedali več o gasilstvu na slovaškem.
Ogledali smo si tudi modro cerkev sv. Elizabete, na poti do tam pa pojedli odlične makove bajgle (priporočamo ljubiteljem maka!).
Ker je bil najin dogovor, da si vsak dan ogledamo tudi nekaj otroškega, smo se, že rahlo utrujeni od hoje po mestu, odpravili v hišo metuljev Papilonia. Sprehodili smo se med neštetimi metulji, si jih ogledali z lupo med hranjenjem, opazovali zapredke in si, v spodnjem nadstropju, ogledali precej “poseben” muzej iluzij o Alici v čudežni deželi. Za slednjega nam je žal, da smo si ga ogledali, saj je bil v kleti zares obupen zrak, nekatere reči pa za otroke precej grozljive. Če bi se odločali še enkrat, bi kupili karto le za ogled metuljev in ne kombinirane, ki omogoča tudi ogled “muzeja iluzij”, v katerem je iluzij bore malo.
Cena: 31 € za metulje + muzej iluzij
Ker je bil naš zajtrk že (pre)dolgo nazaj, smo odšli na kosilo. Predjed smo si privoščili kar na ulici. Odločili smo se za juho Soup culture, nalito v lonček iz testa. Poskusila sva okusa dimljen sir in hokaido buča/pivo/med in obe sta bili nadvse slastni. Sploh hokaido juha je bila ena izmed boljših juh, kar sem jih kdaj poskusila. Ponudbo sicer vsakodnevno spreminjajo, verjamem pa, da boste od njih odšli z nasmehom na obrazu, ne glede na vašo izbiro juhe. Priporočamo!
Nato smo se odpravili še na glavno jed v Fat Louis, kjer smo si privoščili burgerje in pomfri ter (midva) lokalno pivo. Odlična hrana in super craft pivo!
Ker se je bližal sončni zahod, smo se za zaključno dejanje dneva zopet povzpeli na grad, ugledali zadnje sončne žarke dneva in od tam opazovali polja veternic v bližnji Avstriji ter Bratislavo pod nogami.
Ena redkih znamenitosti, ki si jih nismo ogledali od blizu je UFO ploščad na SNP mostu.
4. dan
Zadnji dan smo se odpravili še do gradu Devin, pod katerim smo si ogledali sotočje Morave in veličastne Donave ter vse njune vrtince ob združitvi. Povzpeli smo se še na grad, ki stoji na visoki skali ob sotočju.
Najstarejši deli gradu segajo v Rimski imperij in so iz 1. stoletja.
V obnovljen vodnjak na grajskem trgu lahko zlijete vodo 55 m globoko in 10 sekund čakate in pozorno poslušate, preden zaslišite, kako se voda dotakne dna vodnjaka. Precej kul izkušnja.
Attention, border! S temi besedami se začne kruta razstava v gradu. Tik ob njem je namreč 40 let tekla železna zavesa, ki je v času hladne vojne delila Evropo. Grad Devin in Češkoslovaška za zaveso, v Sovjetski zvezi, Avstrija na drugi strani reke, vse do leta 1989, pa v povsem drugačni Evropi. Del železne zavese je bil tudi berlinski zid, ki je ločeval vzhodno in zahodno Nemčijo.
Vsaj 7500 ljudi je bilo v teh letih ujetih med nezakonitim prečenjem meje (reke), vsaj 42 pri tem ubitih. Le v okolici Devina. O tem priča tudi spomenik postavljen pod gradom.
Turisti so v času hladne vojne lahko prišli na ogled gradu, a je bila okolica še 35 let nazaj močno vojaško zastražena in oborožena.
Cena: za naju brezplačno z Bratislava card, za vsakega otroka 4 €
Z ogledom gradu Devin (istoimenski grad je tudi v Italiji) smo zaključili naš obisk Bratislave in odšli domov z novimi recepti za poustvarit, fotografijami za razvit in spomini za hranit.
Stroškovnik (2 odrasla in 2 otroka):
– hrana 415 € (tu bi lahko vsaj pol prišparali, če bi si obroke kuhali sami)
– prevoz 200 € (bencin, Bratislava card in vinjeti)
– muzeji in znamenitosti 70 €
– nastanitev 220 € (tri noči)
– ostalo 50 €
Zanimivosti:
Bratislava je edino glavno mesto na svetu, ki meji na dve državi (Avstrijo in Madžarsko).
Donava, ki teče skozi Bratislavo je druga najdaljša Evropska reka (teče vse od Nemčije do meje med Ukrajino in Romunijo).
Najdaljša reka v Evropi je Volga, ki izvira in se izliva v Rusiji. Rusi ji pravijo mati Volga.
Dodaj odgovor